Članki
Članki
 V tej rubriki najdete poljudno-znanstvene članke s področja naravoslovja, ki so delo različnih avtorjev, predvsem dijakov ali študentov. Kljub temu da gre za članke različnih stopenj strokovnosti in težavnosti, pa je njihov čar ravno v preprostosti - razumljivi so tudi za bralce, ki o objavljenih temah nimajo določenega predznanja. Eden glavnih ciljev Naravoslovnega društva je namreč približati naravoslovne teme povprečnemu bralcu, ki prej morda sploh ni kazal pretiranega zanimanja za naravoslovje.
Arhiv člankov
|
Članek napisala Manja Mlakar
|
|
04 Junij 2008 |
 Ja, bil je tisti nesramno zgodnji petek, ko smo se zbrali na Glaziji, bolj zmrznjeni kot premikajoči ( bil je namreč december, natančneje sedmi), in čakali, da se že prikaže sevniški avtobus ter naloži nas in vse ostalo (beri: potovalke in kovčke, ob katerih sem se večkrat resno vprašala, za koliko dni dejansko gremo - mesec ali dva?) in pelje kamorkoli hoče, samo da smo na toplem.
No, avtobus se je kljub zamudi prikazal in horda najstnikov s profesorji na čelu se je odpeljala na tridnevno ekskurzijo v München.
Večina pripadnikov nižjega časovnega razreda (torej dijaki) je že po prvih ovinkih po avtocesti spokojno sanjala naprej in se zbudila šele, ko smo prispeli na cilj, kljub temu da je bilo to ob dveh popoldne (potrebno je bilo namreč nabrati moči za naporne oglede in druge dejavnosti).
|
|
Članek napisala Marija Malgaj
|
|
04 Junij 2008 |
 Najbrž se je že vsakdo med vami (ali pa vsaj večina) vprašal, kaj pravzaprav pomeni ena najbolj znanih, če ne celo najbolj znana enačba na svetu. Marsikdo se rad pohvali s tem, da enačbo pozna in ve, kaj pomeni. Le malo pa je takšnih, ki to enakost dejansko razumejo in vedo, kakšne posledice je njeno »rojstvo« pustilo za razvoj znanosti in splošne podobe današnjega sveta.
Knjiga na sistematičen in laičnemu bralcu prijazen način razlaga nastanek, uporabo in posledice te genialne »pogruntavščine« enega največjih fizikov vseh časov, Alberta Einsteina. Knjiga je zasnovana kot nekakšna biografija enačbe, dotika pa se tudi zasebnih življenj znanstvenikov, ki so enačbi pomagali »privekati na svet«, jo naprej razvijali in jo uporabili kot temelj za izdelavo atomske bombe. Zatorej se ne boste dolgočasili tudi če niste zagret (kvantni) fizik, osebne spletke in zanimivosti iz življenj največjih fizikov, kemikov in matematikov pa popestrijo branje tudi tistim malo bolj zagretim naravoslovcem, ki bodo knjigo vzeli v roke kot povsem strokovno čtivo. Za vse »sladokusce« so na koncu knjige dodane tudi razne opombe, podrobnejše znanstveno ogrodje pa najdete na spletnem naslovu www.davidbodanis.com.
Predznanje sicer ni potrebno, ne škodi pa, če ima bralec pridobljenih vsaj nekaj osnov o ključnih pojmih fizikalne kemije oz. kvantne fizike, če hočete. Popolno pomanjkanje predstav o zgradbi atoma sicer ni ovira za razumevanje, je pa branje še prijetnejše, če si o tej temi že prej izoblikujete neko lastno »sliko«.
Na svoj račun bodo ob branju knjige poleg navdušenih fizikov in kemikov prišli tudi astronomi (opis raziskovanja vesolja in njegovih najmanjših delcev) in tehniki, ki
se zanimajo za področje orožij (razvoju atomske bombe je posvečen dobršen del knjige). Ne manjka pa niti poglavje o splošni in posebni teoriji relativnosti (avtor želi predstaviti tudi ostale Einsteinove dosežke), kar je še dodaten razlog, da knjigo čim prej vzamete v roke.
Pa prijetno branje in odkrivanje vam želim! |
|
Članek napisala Marija Malgaj
|
|
31 Maj 2008 |
 GHB oz. gama-hidroksibutanojska kislina (IUPAC: 4-hidroksibutanojska kislina) je zdravilo, ilegalna psihoaktivna droga in naravna sestavina osrednjega živčnega sistema, v majhnih količinah pa jo najdemo tudi v vinu, govedini in v skoraj vseh živih bitjih. V ZDA jo v medicinske namene prodaja farmacevtska družba Jazz Pharmaceuticals, in sicer pod imenom Xyrem.
V medicini GHB uporabljajo kot anestetik, pri reanimaciji, za zdravljenje nespečnosti, klinične depresije in alkoholizma, pa tudi za izboljšanje športnih sposobnosti.
Žal pa se GHB uporablja tudi ilegalno, na ulici ga poznamo pod imeni Juice, Tekoči »ekstazi« ali preprosto kar G. Kot droga se ponavadi uporablja v obliki soli (Na.GHB: natrijeva 4-hidroksibutanojska kislina ali K.GHB: kalijeva 4-hidroksibutanojska kislina). Gre za drogo, ki naj bi se poleg »zadevanja« uporabljala tudi kot »droga za posilstva«.
GHB nastaja naravno v človeških celicah. Nastaja pa lahko tudi kot produkt fermentacije in jo tako lahko najdemo v zelo majhnih količinah v nekaterih pivih in vinih.
|
|
Članek napisala Marija Malgaj
|
|
31 Maj 2008 |
Na prvi pogled je zastavljeno vprašanje pravzaprav neumno. Večina vas je najbrž takoj pomislila, da sta obe snovi enako vroči. Pa ste prepričani v svoj prav?
Vprašanje vendarle ni tako zelo enostavno.
|
|
Članek napisala Marija Malgaj
|
|
31 Maj 2008 |
 Najbrž se vam je že kdaj zgodilo, da ste se pri rezanju čebule »soočili« z neprijetnim zbadanjem v očeh in posledično s solzami. Pa ste se kdaj vprašali, kje se skriva razlog za takšno občutljivost naših oči na »nedolžno« zelenjavo? No, če se še niste, smo se namesto vas kar mi. In razlog smo našli v kemiji.
Čebulne celice imajo 2 oddelka, v enem se nahajajo encimi allinaze, v drugem pa sulfidi. Pri rezanju čebule se celice poškodujejo in encimi se pomešajo s sulfidi (aminokislinskimi sulfoksidi). Nastanejo sulfenske kisline (-SOH), ki so nestabilne in se razkrajajo v hitro hlapljiv plin, imenovan syn-ropanethial-S-oksid. Plin se širi skozi zrak in tako pride tudi do očesa. Tu reagira z vodo v očesu in tvori blago žveplovo (VI) kislino, ki draži živčne končiče v očesu, kar občutimo kot zbadanje. Draženje lahko preprečimo tako, da si umijemo oči z vodo ter tako žveplovo kislino razredčimo do te mere, da oči ne draži več. Količina sproščenega syn-ropanethial-S-oksida je odvisna od vrste čebule. |
|
|
|
|
|
|
Objavi svoj članek!
Naravoslovci.org so povsem odprtega značaja, zato vabimo vse nadebudne avtorje, da se nam pridružijo in svoje ugotovitve oz. zanimiva spoznanja objavljajo na naši strani.
|
