Članki
Članki
 V tej rubriki najdete poljudno-znanstvene članke s področja naravoslovja, ki so delo različnih avtorjev, predvsem dijakov ali študentov. Kljub temu da gre za članke različnih stopenj strokovnosti in težavnosti, pa je njihov čar ravno v preprostosti - razumljivi so tudi za bralce, ki o objavljenih temah nimajo določenega predznanja. Eden glavnih ciljev Naravoslovnega društva je namreč približati naravoslovne teme povprečnemu bralcu, ki prej morda sploh ni kazal pretiranega zanimanja za naravoslovje.
|
Članek napisala Marija Malgaj
|
|
31 Maj 2008 |
Na prvi pogled je zastavljeno vprašanje pravzaprav neumno. Večina vas je najbrž takoj pomislila, da sta obe snovi enako vroči. Pa ste prepričani v svoj prav?
Vprašanje vendarle ni tako zelo enostavno.
Juha in voda namreč nimata iste temperature vrelišča. Za vodo je splošno znano, da ima pri tlaku enega bara vrelišče pri približno 100 ºC. Juha pa pri takšnem tlaku zavre pri temperaturi, višji od temperature vrelišča vode. Ključno vprašanje je: zakaj?
 Vodo in juho lahko gledamo iz perspektive čistega topila in raztopine. Voda predstavlja čisto topilo, juha pa je raztopina (sestavljena iz več vrst topljencev in topila - vode). V splošnem ima raztopina nižji parni tlak kot čisto topilo, posledica tega pa je višje vrelišče. Poglejmo, kako si to dejstvo razlagamo na nivoju delcev.
Parni tlak čistega topila je posledica težnje molekul, da prehajajo iz tekočine in se razpršijo v plinski fazi. Več kot preide molekul čistega topila iz tekočine v plin, višji je parni tlak. V plinski fazi se delci neurejeno gibajo. Ko dodamo topilu nehlapni topljenec, se nered (entropija raztopine) v primerjavi s čistim topilom poveča, zato kažejo molekule topila v raztopini manjšo težnjo po prehajanju v plinsko fazo kot v čistem topilu. Posledica tega je nižji parni tlak. Če je parni tlak nižji, bomo morali raztopini dovajati več energije (v obliki toplote) kot čistemu topilu (ki ima v nasprotju z raztopino višji parni tlak), da bomo dosegli prosto vrenje - snov prosto vre takrat, ko je parni tlak enak zunanjemu tlaku (v našem primeru je zunanji tlak enak 1 bar). Z dovajanjem toplote bodo imele molekule večjo kinetično energijo in posledično bo parni tlak naraščal (dokler ne bo dosegel vrednosti enega bara), ker bodo hitrejše in energijsko bogatejše molekule vedno bolj »silile« proti prehodu v plinsko fazo. Več dodane toplote pa pomeni tudi zvišanje temperature.
Torej, vrela juha bo imela višjo temperaturo kot vrela voda.
 |
|
Objavi svoj članek!
Naravoslovci.org so povsem odprtega značaja, zato vabimo vse nadebudne avtorje, da se nam pridružijo in svoje ugotovitve oz. zanimiva spoznanja objavljajo na naši strani.
|
Prijavi se na RSS vir komentarjev za ta članek