Arhiv predavanj za šolsko leto 2007/2008
|
Predavanje je bilo junija 2007 na I. gimnaziji v Celju.
|
|
10 Junij 2008 |
O več kot hitrem razvoju in napredku računalniške tehnologije v zadnjih letih je bilo že veliko povedanega. Račulniška tehnologija je omogočila nove postopke v praktično vseh naravoslovnih strokah (kemija, fizika, biologija, matematika, ...), na področju medicine in farmacije, navsezadnje pa je spremenila tudi naš način življenja. V moderni družbi skoraj ni več kotička, kjer ne bi našli računalnika. Vse to so neizpodbitna dejstva, ki jih že vsi dobro poznamo. Ne zavedamo pa se, da je računalniška tehnologija oz. industrija odprla nešteto novih možnosti za strokovnjake z različnih področij.
|
|
Predavanje je bilo 10. aprila 2008 na I. gimnaziji v Celju.
|
|
08 Junij 2008 |
 Vloga matematike v modernem svetu financ postaja nepogrešljiva, poklic finančnega matematika je zato eden najbolj iskanih in dobro plačanih poklicev v svetu.
Del matematike, ki se ukvarja z uporabo v financah, imenujemo finančna matematika, včasih se uporabljata tudi izraza matematične finance ali kvantitativne finance. Hiter razvoj finančne matematike je posledica vedno večje potrebe po znanju matematike na svetovnem finančnem trgu in v finančnih organizacijah, zahteve regulatorjev svetovnega finančnega trga, navsezadnje pa finančna matematika ponuja tudi mnogo izzivov na področju znanstveno-raziskovalnega dela.
|
|
Predavanje je bilo 3. aprila 2008 na I. gimnaziji v Celju.
|
|
08 Junij 2008 |
Najbrž ste že neštetokrat slišali, da v Sloveniji primanjkuje strokovnjakov s področja naravoslovja in tehnike. Vpisi na naravoslovne ali tehniške fakultete so žal še vedno nizki, tudi splošno mnenje večinskega dela mladine o teh strokah je (milo rečeno) slabo. Ravno zaradi tega je popularizacija naravoslovja in sorodnih strok esencialna naloga strokovnjakov s tega področja.
Eden izmed pionirjev takšnega početja v Sloveniji je zagotovo dr. Orest Jarh - fizik, ki je že nekaj let direktor Tehniškega muzeja Slovenije. Dr. Jarh je tudi odličen primer "modernega naravoslovca", saj se njegova poklicna pot zares drži načela o interdisciplinarnosti različnih naravoslovnih, kulturnih in družboslovnih področij. V sodobnem svetu namreč ni pomembno zgolj strokovno znanje z enega samega področja, več šteje prav zmožnost povezovanja več področij iz različnih strok. Na takšen način se rojevajo nove ideje, projekti in navsezadnje tudi uspehi.
|
|
Predavanje je bilo 11. februarja 2008 na I. gimnaziji v Celju.
|
|
04 Junij 2008 |
 Vsa zdravila in rekreativne substance, ki povzročajo nastanek odvisnosti, delujejo neposredno ali posredno na mezolimbično pot. Mezolimbična dopaminergična pot je nagrajevalna pot, ki je sestavljena iz sistemov zadovoljstva (nagrajevanja) in kaznovanja kot odziv na različna človekova dejanja. Če neko dejanje vzbudi sistem zadovoljstva, se v nas pojavijo pozitivni občutki, zaradi katerih to dejanje ponavljamo. To pot lahko vzbudijo tako naravne snovi (nagrade), kot so hrana, pijača, spolnost, kot tudi psihotropne substance, npr. heroin, morfij, ... Vsa zdravila, ki povzročajo odvisnost (opioidi, nikotin, amfetamini, etanol in kokain), povečajo sproščanje dopamina iz mezolimbične poti. Povečano izločanje dopamina povzroči občutek zadovoljstva, saj imajo dopaminski receptorji glavno vlogo pri nagrajevanju.
Jemanje zdravil torej stimulira nagrajevalno pot, kar organizem zazna kot občutek zadovoljstva. Ker je organizem naravnan tako, da vedno znova išče snovi, ki povzročajo občutek zadovoljstva, lahko to privede do zasvojenosti z zdravili. Ponavljajoče jemanje snovi z učinkom na možgane povzroči najprej kemične spremembe in če le-te trajajo dovolj dolgo, povzročijo še strukturne spremembe (možganske poškodbe).
|
|
Predavanje je bilo 22. januarja 2008 na I. gimnaziji v Celju.
|
|
03 Junij 2008 |
Danes je možno določiti celoten genom, sintetizirati umetne gene in z vnosom v celice bistveno spremeniti njihovo delovanje. Prav ta napredek v tehnologiji izkorišča mlada veja znanosti, sintezna biologija, ki uporablja drzne inženirske pristope za izdelavo biosenzorjev, pridobivanje zdravil, gensko terapijo, nove materiale in številne druge izume, ki bodo pomembno vplivali na našo prihodnost. Na slovenski raziskovalni sceni sta bila v zadnjem obdobju predstavljena dva inovativna projekta študentskih ekip pod vodstvom dr. Jerale in doc. dr. Dolinarja (preprečevanje sepse in infekcije z virusom HIV-1), s katerima so slovenski študentje in raziskovalci dosegli odmevne uspehe v konkurenci najuglednejših svetovnih univerz.
|
|
Predavanje je bilo 26. novembra 2007 na I. gimnaziji v Celju.
|
|
03 Junij 2008 |
 V zadnjih desetletjih so podnebne spremembe z meritvami potrjeno fizikalno dejstvo. Priča smo globalnemu ogrevanju, spremembam padavinskih vzorcev, povečanju števila ekstremnih vremenskih dogodkov in vse večjim škodam, ki jih povzročajo vremenske ujme.
Podnebnim spremembam botruje človekov poseg v klimatski sistem, tako preko naraščajočih izpustov toplogrednih plinov kot tudi preko spreminjanja lastnosti zemeljskega površja. Človeštvo bi moralo začeti čim prej odpravljati vzroke podnebnih sprememb, a pri tem ni preveč uspešno. Zato se bodo podnebne spremembe še stopnjevale in s seboj prinesle številne negativne vplive, morda pa za določena območja tudi nove priložnosti. Zlasti mlada generacija bo morala s podnebnimi spremembami živeti in se nanje prilagoditi.
|
|
Predavanje je bilo 17. novembra 2007 na I. gimnaziji v Celju.
|
|
30 Maj 2008 |
 S pojavom grafično zmogljivih in cenovno dostopnih računalnikov z grafičnimi lastnostmi se je rodila tudi ideja o prenosu trirazsežnega CAD modela iz računalnika v »otipljivo« obliko. Podobno kot uporabnik programa za urejanje besedil svoj izdelek na koncu natisne s pomočjo tiskalnika, so si uporabniki programske opreme za konstruiranje (CAD) zaželeli svoje modele otipati, jih torej na nek način »natisniti« oziroma kako drugače spraviti iz računalnika.
Postopek naj bi potekel čim hitreje in na relativno preprost način. Prva in najbolj očitna ideja se je ponujala že iz izkušenj s tiskalniki - model bi spravili v nekakšno dvorazsežno obliko, ki bi jo potem natisnili na papir ali kaj podobnega.
|
|
|
|
|
|
