Pretekla predavanja za šolsko leto 2009/2010
Čas predavanja: 25. maj 2009 ob 13.10
Kraj predavanja: učilnica 20 na I. gimnaziji v Celju
Predavatelj: dr. Franc Planinšek
Povezetek: Ni na voljo.
|
Čas predavanja: 15. april 2009 ob 13.10
Kraj predavanja: učilnica 20 na I. gimnaziji v Celju
Predavatelj: Jože Malešič
Povezetek: V matematiki je vozel poljubna sklenjena krivulja v prostoru. Videli smo, da se da včasih kak vozel zvezno preoblikovati v drugega, včasih pa ne. Pri reševanju naloge o preoblikovanju vozlov si lahko pomagamo z determinantami, ki jih preberemo iz projekcij vozlov na ravnino. Če se da nek vozel preoblikovati v drugega, imata namreč oba enako determinanto. Videli smo, da imata vozla deteljica in osmica različni determinanti, torej se deteljica gotovo ne da zvezno preoblikovati v osmico.
Z determinantami si ne moremo vedno pomagati, saj je enakost determinant le potreben pogoj za različnost vozlov, ne pa zadosten. Včasih si lahko pomagamo s katero od nedavno odkritih invariant vozlov, na primer z Jonesovim polinomom.
Predavanje smo zaključili s primeri uporabe teorije vozlov v fiziki in genetiki.
Predstavitev predavatelja
Jože Malešič je raziskovalec na Institutu za matematiko, fiziko in mehaniko v Ljubljeni, do upokojitve je tudi učil na Pedagoški fakulteti v Ljubljani.
|
Čas predavanja: 18. marec 2009 ob 13.10
Kraj predavanja: učilnica 10 na I. gimnaziji v Celju
Predavatelj: znanstveni svetnik dr. Jurij Modic, Fakulteta za strojništvo
Povezetek: Na predavanju je bil podan celoten pregled principa varnosti v cestnem predoru, podane so bile osnovne zakonitosti gibanja zraka - tako v primeru prezračevanja kakor tudi v primeru požara.
Prikazani so bili glavni načini prezračevanja v različnih primerih ter pozitivne in negativne posledice gibanja zraka. Posebna pozornost je bila posvečena gibanju dima v primeru požara in posledice, ki jih to gibanje povzroča. Prikazani so bili osnovni varnostni sistemi in animacija gibanja dima (predvsem z ozirom na kritično hitrost).
Na koncu so bile predstavljene glavne značilnosti predora Šentvid (predvsem v kritičnih razmerah), pri tem je bila uporabljena sodobna programska oprema, ki prikazuje trorazsežna polja hitrosti, koncentracij škodljivih snovi ter temperatur zraka in površinskih temperatur.
Predstavitev predavatelja
Rojen je bil 17.04.1937 v Celju, kjer je končal osnovno šolo in nižjo gimnazijo. Potem je končal Srednjo Pomorsko šolo v Piranu, se vpisal na Fakulteto za strojništvo, diplomiral iz ogrevanja, magistriral iz Prenosa toplote, doktoriral iz Prezračevanja predorov. Med študijem je prejel Prešernovo nagrado za študente.
Po diplomi je projektiral ogrevalne, prezračevalne in klimatizacijske sisteme za športne dvorane in zimske bazene. Za tem se je posvečal hladilni tehniki, predvsem hladivom in vplivom hladiv na poškodbo ozonske plasti. Zadnjih 15 let se posveča prezračevanju in požarni varnosti v predorih.
Ima vrsto strokovnih in znanstvenih člankov v mednarodnih in domačih recenziranih revijah, ima 10 citatov. Načrtoval je prezračevalne sisteme in požarne scenarije za vse slovenske predore, razen za predor Karavanke, enako za dvanajst predorov v Črni gori, za dva predora na Hrvaškem, za tri predore v Bosni, in za en predor na Portugalskem. Je dolgoletni sodelavec DARS-a in član slovensko-avstrijske meddržavne komisije za nadgradnjo varnostnih sistemov v predoru Karavanke. Je dolgoletni član in predsednik Slovenskega društva za klimatizacijo, član Slovenskega društva za podzemne gradnje, in strokovni predstavnik Evrope v Ameriškem komiteju za predore. Je častni član hrvaškega društva za avtomatizacijo KOREMA, ima zlato plaketo Slovenskega društva za klimatizacijo.
Izdelal je vrsto raziskovalnih nalog s področja prenosa toplote, sanitarne tehnike, hladilne tehnike, požarne varnosti v predorih.
Pri njem je diplomiralo preko 400 študentov, bil je mentor nekaj magistrantom, ter nekaj doktoran
|
Čas predavanja: 4. februar 2009 ob 13.10
Kraj predavanja: učilnica 20 na I. gimnaziji v Celju
Predavateljica: prof. Kralj Samo, profesor na Fakulteti za naravoslovje in matematiko
Povezetek: V zadnjem času smo priča eksploziji znanosti. Merilne naprave in razvoj računalništva nam počasi odpirajo vrata v možgane in posledično v razumevanje obnašanja živali ter ljudi. V predavanju bom najprej predstavil nekatere izjemne dosežke s slednjega področja. Tako npr. trenutni razvoj znanosti obeta, da bomo kmalu lahko brali misli in možen bo telepatski prenos informacij. Velik razvoj je tudi na področju robotike, kjer kontroliramo možgane živali in jih uporabljamo kot robote (npr. podgane za iskanje eksplozivov ali pa hrošče v vohunske namene). Nato si bomo pogledali fizikalne značilnosti možganov »genijev«. Predstavljen bo recept, kako lahko iz povprečnega dovolj mladega človeka naredimo »genija«.
V drugem delo bom predstavil možnosti študija fizike na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru.
Predstavitev predavatelja
Kralj Samo je zaposlen kot redni profesor na Fakulteti za naravoslovje in matematiko (FNM) Univerze v Mariboru in kot raziskovalni svetnik na Institutu Jožef Stefan v Ljubljani. Je tudi predavatelj na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana v Ljubljani. Na FNM vodi laboratorij Fizika kompleksnih sistemov in koordinira nacionalni in številne bilateralne mednarodne projekte. Med drugim je zelo aktiven na področju popularizacije znanosti. Napisal je vrsto poljudnih člankov in je vodilni avtor knjige »Knjiga fizikalnih šal, anekdot in stripov«. V prostem času riše stripe, poje pri pevsem zboru Popseslisch in igra klavir v skupini PhD Big Bang KGB.
|
Čas predavanja: 29. januar 2009 ob 13.10
Kraj predavanja: učilnica 20 na I. gimnaziji v Celju
Predavateljica: dr. Ana Plemenitaš, predstojnica Inštituta za biokemijo Medicinske fakultete v Ljubljani
Povezetek: Nekateri mikroorganizmi uspevajo v zelo ostrih razmerah, in jih imenujemo ekstremofili. Taki organizmi so razvili posebne mehanizme, ki jim omogočajo prilagoditve na ekstremne razmere v okolju, kot so npr. izjmeno visoke in nizke temperature, visoke koncentracije soli, zelo visok ali nizek pH. Med ekstremofile sodijo tudi halofilni oz.slanoljubni mikroorganizmi, ki so sposobni preživetja in rasti v okoljih z izjemno visoko koncentracijo NaCl. Tako okolje predstavljajo tudi Sečoveljske soline, kjer je skupina znanstvenikov z Univerze v Ljubljani izolirala vrsto mikrorganizmov, za katere je prej veljalo, da v takih okoljih sploh ne preživijo. V okviru predavanja bo predavateljica predstavila nova dognanja o molekulskih mehanizmih prilagoditev, ki so jih razvili nekateri izbrani evkariontski mikroorganizmi, izolirani iz Sečoveljskih solin.
|
Čas predavanja: 16. december 2008 ob 13.10
Kraj predavanja: učilnica 20 na I. gimnaziji v Celju
Predavatelj: dr. Andreja Gomboc
Povzetek predavanja
Planete v našem Osončju običajno delimo glede na njihove lastnosti na manjše, kamnite notranje planete (Merkur, Venera, Zemlja, Mars) in velike, plinaste zunanje planete (Jupiter, Saturn, Uran, Neptun). V zadnjem desetletju so v Osončju odkrili več t.i. transneptunskih objektov, ki so podobne velikosti kot Pluton. S tem se je pojavila potreba po smiselni ločnici med planeti in manjšimi telesi. Avgusta 2006 so člani Mednarodne astronomske zveze sprejeli definicijo planeta oz. pogoje, ki jim mora zadoščati telo, da ga lahko imenujemo planet. Telesa v Osončju so razdelili v tri razrede: planete, pritlikave planete in majhna telesa. Po novem tako spada Pluton med pritlikave planete in ima Osončje le 8 planetov.
Število znanih planetov v drugih osončjih pa raste iz dneva v dan zahvaljujoč boljši natančnosti meritev. Te temeljijo na različnih tehnikah, ki si jih bomo na kratko ogledali. Danes poznamo okrog 300 planetov, ki krožijo okrog 240 zvezd. Večina jih je bila doslej odkrita z merjenjem nihanja radialne hitrosti zvezde oz. Dopplerjevega premika njenih spektralnih črt. Z današnjo natančnostjo je možno odkriti predvsem velike planete, ki so na tirnici zelo blizu svoje zvezde. Pred kratkim pa so objavili odkritje treh planetov okrog zvezde Gliese 581. Eden med njimi je podobne velikosti kot Zemlja, na njem pa je po ocenah temperatura med 0 in 40° C in leži v t.i. naselitvenem območju. V prihodnosti si obetajo še več odkritij manjših, Zemlji podobnih planetov, na katerih bi lahko bili ugodni pogoji za razvoj življenja.
|
Čas predavanja: 27. november 2008 ob 13.10
Kraj predavanja: učilnica 20 na I. gimnaziji v Celju
Predavatelj: Božidar Krajnc, direktor inžiniringa v NE Krško
Povzetek predavanja
V času povečevanja potreb po električni energiji in ob hkratnem zavedanju globalnega problema toplogrednih plinov, postaja jedrska energija spet ena izmed najboljših možnosti pridobivanja električne energije, tako iz naravovarstvenega kot ekonomskega vidika.
V predavanju so bili na kratko predstavljeni osnovni fizikalni procesi in koncepti, ki so uporabljeni pri izkoriščanju cepitve jedra (fisije) za pridobivanje električne energije in ki zagotavljajo jedrsko varnost. Ob tem so bile predstavljene tudi največje jedrske nesreče (Otok treh milj, Černobil) in podana obrazložitev vzrokov za nesreče in vpliv le-teh na razvoj jedrske energetike.
Kratka predstavitev predavatelja
Božidar Krajnc, zaposlen v NE Krško kot direktor Inženiringa. Po osnovni izobrazbi fizik, nadaljeval šolanje na Fakulteti za matematiko in Fiziko v Ljubljani , smer Jedrska tehnologija, kjer je magistriral iz področja kvantifikacijskih metod za oceno varnostno pomembnih sprememb na jedrskih objektih. Je avtor in/ali soavtor številnih strokovnih člankov iz področja jedrske energije.
|
Čas predavanja: 13. oktober 2008 ob 13:15
Kraj predavanja: učilnica 20, na I. gimnaziji v Celju
Predavatelj: doc. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., specialist nevrolog
Ste kdaj razmišljali o tem, ali ljudje večino stvari naredimo hote ali smo vanje preprosto prisiljeni? Ali dejanja storimo izključno zaradi naših želja in zahtev in ne ker bi tako hoteli usoda, bog ali celo vesolje? Ker smo v življenju velikokrat na razpotju in vsakodnevno storimo več dejanj, zavestnih kot tudi nezavestnih, je vprašanje svobodne volje vsekakor zanimivo.
O tem smo se pogovarjali z doc.dr. Zvezdanom Pirtoškom, dr.med., specialistom nevrologom, ki se, na kratko povedano, ukvarja z možgani oziroma kot pravi sam, z želatinasto snovjo v glavi, ki jo imamo vsi. Z izjemno zanimivim in razgibanim predavanjem nas je pripeljal do presenetljivih odkritij, ki so nam vsaj za en dan zapolnila misli.
|
|
|
|
|
|
|
|
