Predstavitve študijev
Preberite. Izberite. Študirajte.
V poplavi informativnih dnevov in brošur različnih fakultet lahko kmalu dobite občutek, da vam omenjene promocije ne omogočajo pristnega vpogleda v težavnost, atmosfero in možnosti zaposlitve določene stroke. Vsaka fakulteta seveda hvali le svoje smeri, objektivne predstavitve pa je vedno težje najti. V uredništvu smo zato za vse bodoče študente pripravili čisto posebno serijo člankov, v katerih študentje različnih naravoslovnih fakultet (večinoma bivši dijaki I. gimnazije v Celju) podajajo mnenje o svoji študijski smeri.
Vsi tisti, ki ste že izbrali svoj pravi študij in bi radi z nami delili prijetne in manj prijetne strani le-tega, pa ste vabljeni, da nam pošljete svoje mnenje, nasvete in pridobljene izkušnje. Več glav več ve, več mnenj več šteje!
|
Tea Romih, maturantka generacije 2005/2006 I. gimnazije v Celju
|
|
27 Avgust 2007 |
Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani je organizirana v sedmih oddelkih (za agronomijo, biologijo, gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, krajinsko arhitekturo, lesarstvo, zootehniko in živilstvo), ki izvajajo 4 visokošolske strokovne in 9 univerzitetnih študijskih programov.
To so:
- Biologija (UN)
 Biotehnologija (UN)
- Gozdarstvo in obnovljivi gozdni viri (UN)
- Kmetijstvo – agronomija (UN)
- Kmetijstvo – zootehnika (UN)
- Krajinska arhitektura (UN)
- Lesarstvo (UN)
- Mikrobiologija (UN)
- Živilstvo in prehrana (UN)
- Gozdarstvo (VSŠ)
- Kmetijstvo – agronomija in hortikultura (VSŠ)
- Kmetijstvo – živinoreja (VSŠ)
- Tehnologije lesa in vlaknati kompoziti (VSŠ)
S študijskim letom 2007/08 se začnejo vsi študiji v prvem letniku izvajati v prenovljeni obliki po Bolonjski deklaraciji, študenti višjih letnikov pa bodo študij dokončali po vpisanem programu. Nazivi vseh zgoraj navedenih študijev veljajo za prvo stopnjo.
Univerzitetni študij biologije (prva stopnja)
Osnovne informacije
V skladu z Bolonjsko deklaracijo bo sveže prenovljeni redni univerzitetni študijski program biologije od študijskega leta 2007/08 dalje na prvi stopnji trajal tri leta. V prvem letniku bo pokrival temeljne naravoslovne vsebine, ki so nujne za razumevanje vseh področij biologije, kot so: mikrobiologija, biologija živalske celice in histologija, splošna zoologija, biologija rastlin, anatomija človeka, splošna in fizikalna kemija, organska kemija, izbrana poglavja iz matematike in fizika. V drugem in tretjem letniku bodo študenti spoznali osnove bioloških področij – biokemije, genetike, sistematike, razvojne biologije, fiziologije, ekologije, nevroetologije in evolucije. Strokovni naslov po končanem študiju je diplomirani biolog oz. diplomirana biologinja (UN), okrajšano dipl. biol. (UN).
Vpisni pogoji v primeru omejitve vpisa po novem obsegajo:
- splošni uspeh pri maturi – 50 % točk;
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku – 20 % točk;
- uspeh pri enem od naravoslovnih predmetov (biologija, kemija ali fizika) na maturi – 30 % točk.
Dosedanja delitev na usmeritvene bloke (sistematsko-ekološkega, morfološko-fiziološkega, molekularno biološkega in pedagoškega), ki so si jih študenti glede na bolj specifična zanimanja izbrali znotraj študija biologije v drugem letniku, se v prenovljenem programu tematsko ekvivalentno ohrani v okviru drugostopenjskih magistrskih študijev. Ti so še v pripravi. Opomba: na Biotehniški fakulteti se v okviru pedagoške smeri (enopredmetnega) študija biologije študenti izobražujejo za poklic srednješolskega profesorja, ki seveda lahko uči tudi na osnovnih šolah – v nasprotju s Pedagoško fakulteto, kjer se študenti v okviru dvopredmetnih pedagoških programov izobražujejo zgolj za poklic osnovnošolskih učiteljev.
Misli neke študentke
Upam si trditi, da je s študijem biologije tako: ali ga obožuješ ali pa ne maraš. Vmesnih čustev je bolj malo. Na srečo je med tistimi, ki se zanj odločijo, več prvih kot drugih. Med tistimi, ki se v njem ne najdejo, je pogosta napaka, da so si ga izbrali »za rezervo«, kot drugo ali tretjo vpisno možnost (običajno za medicino ali sorodnimi študiji), ker njihova prva želja ni bila izpolnjena. No, v isti kategoriji se najde tudi marsikdo, ki študija kljub temu nikoli več ne bi zamenjal. Vseeno priporočam vsem, ki razmišljajo o izbiri biologije, naj tako storijo le, če so prepričani, da jih to področje vsaj malo zanima.
Vpis na študij biologije svetujem vsem, ki:
- jih je biologija navdušila že v srednji šoli, saj lahko pričakujejo na trenutke precej »tehnično« poglabljanje predmeta, ki je na splošnejši ravni sicer zelo zanimiv;
- imajo radi naravo in jim je blizu tako delo z živimi organizmi kot delo v laboratoriju;
- se radi gibljejo na svežem zraku in si svoje prihodnosti ne predstavljajo v pisarniškem delu s fiksnim, togim urnikom;
 so za višje cilje pripravljeni prestati občasne nevšečnosti terenskega (zelo dobro se obnesejo taborniške in skavtske izkušnje) in laboratorijskega dela ter učenje predmetov, ki niso ravno v prvem planu zanimanja.
Odločitev za biologijo odsvetujem vsem, ki:
- si želijo fakulteto, kjer se jim za nobeno ceno ne bi bilo treba odreči mini krilom in visokim petkam (velja za dekleta) ali supermodnim oblačilom na splošno – škoda je, da bi si jih na terenih uničili ali umazali;
- niso pripravljeni zavzeti kritičnega stališča do svojih antropocentričnih/antropomorfnih pogledov na svet in kontroverznih tem, kot so poskusi na živalih, gensko spremenjeni organizmi, kloniranje in raziskave matičnih celic, onesnaževanje, varstvo okolja itd.;
- ki jih bolj kot dodajanje novih informacij v svetovno zakladnico znanja in postavljanje mejnikov v znanosti zanimata ugled ter hiter in bajen zaslužek.
Prednost študija biologije je nizko število vpisnih mest – vsako leto je sprejetih zgolj okoli 75 študentov – zaradi katerega lahko hitro navežete stike in do konca prvega študijskega leta vse kolege spoznate vsaj po imenu; vzdušje je precej bolj srednješolsko kot na drugih fakultetah in tudi za profesorje kmalu nisi več samo številka. Fakulteta je majhna, s prijetno urejeno notranjostjo, postavljena v mirno okolje nasproti ljubljanskega živalskega vrta. Slabosti se kažejo bolj v podrobnostih, kot je oddaljenost od avtobusnih postajališč, ki se za neprijetno izkaže zlasti v zimskem času, ter obiskovanje predavanj in vaj na številnih drugih fakultetah, razsejanih po vsem mestu. Zato se splača nastanitev, če je le mogoče, poiskati v bližnjem študentskem naselju v Rožni dolini ali na območju Viča in Vrhovcev.
Prvi letnik je tako kot pri vseh študijih še zelo splošen, gre bolj ali manj za obnovitev in nadgradnjo srednješolske snovi, v višjih letnikih pa lahko zaradi izjemno široke tematske zasnove študija vsak najde nekaj zase. Študij bi po zahtevnosti uvrstila med družboslovne študije in medicino; praviloma nizka omejitev vpisa naj vas ne zavede. Za selektivna predmeta po ustnem izročilu veljata matematika in organska kemija, vendar po lastnih izkušnjah tudi kakšne anatomije ne gre jemati preveč zlahka. Z bolonjsko prenovo bo večina predmetov vsebinsko precej okleščenih, tako da se bo novim generacijam morda treba učiti količinsko manj kot prejšnjim – zna pa se zgoditi, da nekateri profesorji kljub manjšemu številu ur ne bodo znižali svojih kriterijev. Ne pustite se prestrašiti nenavadnim novim imenom predmetov, za marsikaterim se lahko skrivajo zanimive vsebine in nepozabne izkušnje, ki jih ne boste dobili nikjer drugje – podrobnosti pa naj ostanejo skrivnost. Dodatno študijsko literaturo se zaradi omejenih zalog na omejenih lokacijah (fakultetna knjižnica in CTK) splača od časa do časa tudi kupiti, za kar pa je treba seči malo globlje v žep.
V prvem letniku je terenskih vaj malo, a z vsakim višjim letnikom več, lahko trajajo tudi en teden skupaj in so tako kot laboratorijske vaje obvezne. Pred začetkom vaj si morate nujno nabaviti laboratorijske halje, priporočila pa bi še nakup pohodnih čevljev, gumijastih škornjev in pohodnih ali vsaj bolj športnih oblačil, ki na terenih pridejo več kot prav. Študij biologije omogoča tudi izdelavo terenske diplome.
 Pogosto se pojavlja vprašanje, ali študenti biologije secirajo in opravljajo poskuse na živalih. Odgovor je na žalost – da. Temu se ni mogoče vedno izogniti, vendar lahko zagotovim, da se skuša z živalmi ravnati čim bolj humano, pred posegi se jih narkotizira, uporabljajo se demonstracije in računalniške simulacije. Toleranca do »ugovora vesti« s strani študentov je odvisna od vsakega profesorja posebej; v prvem letniku so še prizanesljivi (kar pa ne pomeni, da lahko vprašanjem o podrobnostih tovrstnih poskusov ali njihovi izvedbi uidete tudi na kolokviju), v višjih pa vedno manj. Letos je bila sprejeta novela zakona o zaščiti živali, ki opredeljuje, da so do poskusov na živalih z razvitim živčnim sistemom v izobraževalne namene upravičeni samo študenti medicine in veterine, in to na podlagi odločbe pristojnega veterinarskega urada. Ker bi to pomenilo degradacijo marsikaterega raziskovalnega področja na naši fakulteti, lahko pričakujete, da se ji bodo profesorji in asistenti skušali izogniti, če se bo le dalo.
Dodatno izobraževalno dogajanje je na naši fakulteti zelo pestro, saj redno gosti predavanja in delavnice tujih in domačih profesorjev z drugih fakultet. Na Oddelku za biologijo poleg tega deluje zelo aktivno Društvo študentov biologije (DŠB), ki kot dopolnilo formalnim študijskim vsebinam prireja terenske dneve in tabore (Ekosistemi Jadrana, RTŠB), potapljaške tečaje, mednarodne študentske konference, potopise in predavanja, izdaja študentsko glasilo Antirepresor, vodi Biološki forum ter skrbi za vsesplošno dobrobit študentov biologije. Preko njegovih članov lahko hitro pridete v stik s člani še drugih naravoslovnih in okoljevarstvenih društev (npr. DOPPS, Morigenos, Društvo za preučevanje dvoživk in plazilcev, Društvo metuljarjev ipd.), ki jih lahko pocukate za rokav, če vas mika, da bi se jim pridružili.
Za konec še nekaj informacij o možnostih za zaposlitev, ki so pri odločitvi za študij biologije večna dilema. Debata o tem je odprta na Biološkem forumu, zato vas vabim kar tja. Že v času študija pa je na voljo tudi precej možnosti študentskega dela, od pomoči na kateri od kateder ali na Nacionalnem inštitutu za biologijo do inštruiranja, vodenja obiskovalcev po ljubljanskem botaničnem vrtu, sodelovanja v projektih Centra za kartografijo favne in flore in še česa; več na Biološkem forumu.
Za več informacij iz prve roke vas vabim, da obiščete naslednje spletne strani:
Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani: http://www.bf.uni-lj.si/
Oddelek za biologijo Biotehniške fakultete: http://www.bf.uni-lj.si/bi/
Društvo študentov biologije: http://www.dsb.biologija.org/
Biološki forum: http://forum.biologija.org/
Upam, da bom lahko v prihodnjih letih na naši fakulteti srečala čimveč brucev s I. gimnazije v Celju; vsem, ki se boste odločili za to pot, želim veliko sreče in uspeha!
 |
|
|
Prijavi se na RSS vir komentarjev za ta članek